Z bioenergijo do zdravja

po besedah Zdenka Domančića

 

 

Bioenergija je zelo širok pojem, izhaja že iz stare grščine, saj je bios grška beseda za življenje, torej govorimo o življenjski energiji, ki je temelj življenja, oziroma brez te energije ni življenja.

V našem prostoru uporabljamo izraz bioenergija, v znanstvenih krogih bioplazma, na vzhodu imamo prano, či, dajejo ji različna imena, govorimo pa vedno o isti energiji.

Kadar je v biološkem objektu primanjkuje, naj je to človek, žival ali rastlina, se to odraža v njegovem zdravju. Zato moramo bolnemu, ki sam primanjkljaja ne more nadomestiti, to energijo dodati, da začne zdraveti in lahko spet živi normalno.

Kadar te energije ni, je biološki objekt mrtev.

Že od samega začetka prevladuje moja želja, da bi nekega dne ta metoda zaživela v vsakem domu … Saj je dediščina človeštva, vsi imamo dve roki, vsi imamo dovolj ljubezni do sočloveka in vsi imamo dovolj energije, ki jo lahko predamo bolnemu človeku.

Metoda človeku v nobenem primeru ne more škoditi, kar je bilo znanstveno preverjeno leta 1984 v Zagrebu, kjer je bila metoda preizkušena na bolnikih, ki jim uradna medicina ni mogla pomagati. Z metodo so bili uspešno ozdravljeni bolniki z gangreno, ki še danes velja za eno od številnih neozdravljivih bolezni …

 

Vsak človek ima poleg fizičnega telesa tudi energijsko telo oziroma več energetskih teles, ki sestavljajo avro. Pri zdravem človeku je avra uravnovešena, pri bolnem pa ne. Vsak presežek ali primanjkljaj energije povzroča določene motnje, ki se lahko kažejo kot bolečina ali kot disfunkcija določenega dela telesa.

 

Naša terapija temelji na balansiranju energije v našem telesu, na uravnovešanju avre.

Energija, ki jo uporabljamo, je informirana s strani večne sile, ki nas je ustvarila, je univerzalna, čista in pametna energija, vsebuje vse informacije zdravja in bolezni, življenja in smrti.  Med zdravljenjem ni potrebno vnašanje lastnih informacij, zadostuje le želja pomagati bolniku.

 

Pri terapiji se vedno srečujemo z vprašanjem, kako najbolje zaščititi svoje zdravje v času stresa, prevelikega dela in negotovosti. Pri razmišljanju o tem bi se morali vedno spomniti lepe misli iz talmuda (starodavnega hebrejskega teksta):

Da boste zdravi v svojem duhu, duši in telesu, morate izredno paziti na svoje misli, kaj mislite, na svoj miselni svet … Ker tisto, kar mislite, to tudi delate, kar delate, ustvarja vaše navade, vaše navade oblikujejo vaš značaj in vaš značaj je, konec koncev, vaša usoda.

Torej so od tega, kar mislite, do vaše usode le trije ali štirje koraki.

 Ker smo čustvena in misleča bitja, je normalno, da skozi naš mentalni svet teče mnogo belega in črnega. Pomembno pa je vedeti, da moramo vsako informacijo, ki nas je prizadela, ki nam povzroča bolečino, zavestno odstraniti iz svojega mentalnega procesorja.

Obstaja zakon akcije in reakcije, zakon vzroka in posledice. Po tem zakonu je jasno, da je postopek osebe, ki nas je prizadela, istočasno njegova lastna obsodba, njegova lastna prevara. Ta človek je najprej prevaral sebe, šele potem nas.

Ko si ljudje tako  želimo pravice, pravica pride ravno po tem zakonu, ki je nespremenljiv in stalen, nepodkupljiv … Je zakon vzroka in posledice, da bo tisti, ki nas je prizadel, za to absolutno odgovarjal. Nam ni potrebno biti sodnik.

 

V današnjem urbanem in stresnem življenju, ko ljudje nimajo časa misliti o sebi in svojem zdravju, ko se hranijo na nezdrav način z nezdravo hrano, želja za zaslužkom pa je pogosto nerealna, definitivno prihaja do prodajanja zdravja. To je zelo nepošten odnos do samega sebe. Želja je ego in želje so vedno nerealne, človekove zmožnosti pa so vedno fiktivne, ker nihče ne more preko njih.

Taka stanja človeka energijsko izčrpajo in s svojo energijo bankrotira. V trenutku, ko se obrambni sistem poruši, pride do bolezni. Človek poči tam, kjer je najšibkejši, človek oboli tam, kjer je njegov obrambni sistem najslabši. 

 

Ta obrambni sistem našega telesa ni samo v našem telesu. Razprostira se vzdolž naše silhuete kot nekakšno energijsko jajce. Ko je ta obrambni sistem, ta naš zdravnik v polni funkciji, smo zdravi in se počutimo dobro. Ko pa je v nekem organu ali nekem delu telesa v disfunkciji, smo bolni in se ne počutimo dobro.

 

Zdravilec, ki uporablja to metodo, ni nič drugega kot mehanik obrambnega sistema. V trenutku, ko obrambni sistem popravimo, pride do zdravljenja. Bolni organizem okreva. To je ta fenomen, ki je ključnega pomena, in razumeti moramo, da lahko telo samo zdravi samo sebe. Da bi se to zgodilo, pa mora obrambni sistem pravilno delovati. 

 

Bolnik je bolan tudi zaradi tega, ker sta njegov način razmišljanja in življenja napačna.

Zdravljenje ni to, kar ljudje vidijo, ko mi delamo, ampak je definicija naslednja: pacienta je potrebno na ravni podzavesti "prisiliti", da spremeni svoj odnos do življenja, do sebe in da spremeni način razmišljanja. Šele takrat pride do velikih rezultatov, ker se odstranijo vzroki bolezni in ne simptomi.

 

Psihofizično ravnotežje vsakega posameznika mora biti v sozvočju z njegovim življenjskim okoljem. Doseže ga s pravilnim odnosom do narave in vsega, kar ga obdaja.

Svet, v katerem živimo, odkrivamo s pomočjo svojih fizičnih čutil in smo do njega naravnani duhovno, telesno in duševno …Da dobesedno verjamemo svetu, kot ga zaznavamo, ni toliko mišljenje, utemeljeno z razumom, kolikor je organsko utemeljeno prepričanje, ki nam ga je vtisnila narava z močjo svojega prepričujočega vpliva. S tem smo prežeti do samega jedra svojega bitja. To prepričanje leži bolj v naši krvi kot v našem razumu. To je posledica naše duhovne strukture, takšne, kakršna je nastala v našem biološkem razvoju. Ta duhovna struktura nas sili k zavračanju vsega, kar je tuje našemu svetu čutnih izkušenj. Šele ko bomo razum privedli do tja, kjer se bomo lahko odpovedali svojim, v resnici neutemeljenim prepričanjem, bomo primorani priznati, da smo živeli v neki iluziji.

 

Zdenko Domančič

Thinkaboutit productions